Srečanje konzorcija partnerskih organizacij projekta Sonar-Cities

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Inštitut Pasteur iz Pariza med 21. in 23. januarjem 2026 na Filozofski fakulteti organizirata srečanje konzorcija partnerskih organizacij, ki sodelujejo v projektu Sonar-Cities. Projekt je financiran s strani Evropske unije iz programa Obzorja in ga vodi dr. Tamara Giles-Vernick, antropologinja iz Inštituta Pasteur iz Pariza. V projektu, kjer sodeluje 13 inštitucij iz Slovenije, Avstrije, Francije, Italije, Hrvaške, Nizozemske, Belgije in Švedske, raziskujejo zdravstvene posledice preteklih naravnih nesreč in kriz v šestih evropskih mestih (Dunaj, Groningen, Ljubljana, Stockholm, Videm, Zagreb), pri čemer v Ljubljani raziskujejo vplive pandemije covida-19 in posledice poplav. V Sloveniji vodijo projekt na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; glavna vodja projekta je prof. dr. Uršula Lipovec Čebron.

Pred pričetkom konzorcijskega sestanka bodo v sredo, 21. januarja 2026, od 8.45 do 10.20 na Filozofski fakulteti (5. nadstropje, Modra soba) organizirali krajše interno delovno srečanje s predstavniki mednarodnih raziskovalnih organizacij ter slovenskih ministrstev in Mestne občine Ljubljana, na katerem bodo predstavili projekt ter izmenjali poglede na področje reševanja in zaščite v primeru naravnih nesreč in zdravstvenih kri. Preostanek srečanja konzorcija bo namenjen poročanju o poteku projekta in načrtovanju naslednjih korakov.

V prvem letu raziskovanja so v Sloveniji opravili obsežne raziskave, ki so vključevale analizo obstoječih izobraževanj in pripomočkov (orodij) za boljšo pripravljenost prebivalstva, opravili več intervjujev s predstavniki različnih organizacij (nevladnih in vladnih institucij), najbolj zahtevno pa je bilo etnografsko terensko delo, ki je vključevalo intervjuje z osebami, ki so doživele poplave na območju Viča in Sneberij. Vključili so tudi zanimivo metodo zemljevid telesa (body mapping), ki preko vizualnega gradiva raziskuje odnos telesa v času krize.

V okviru projekta se pripravlja tudi več izobraževalnih gradiv. V teku je že cikel spletnih seminarjev (webinarjev), ki je dostopen na spletu, pripravlja pa se tudi samoizobraževalni e-modul, ki bo vključeval tudi družboslovne in humanistične pristope k obravnavi naravnih nesreč in zdravstvenih kriz. Onkraj okvirov projekta pa so v Sloveniji pripravile še sklop predavanj Divje vode, s katerim so želele povezati mednarodno skupnost raziskovalcev in raziskovalk na področju družboslovja in humanistike (več na povezavi).