Temelji filozofije in humanistike

Temelji filozofije in humanistike

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 3

Nosilec/izvajalec: red. prof. dr. Toth Cvetka

Vsebina

Teorija stvarnosti, metafizika, aksiologija so tri oporne točke predmeta, ki prispeva k negovanju in ohranjanju čuta za teorijo; tega ni brez česa metafizičnega. Hkrati gre še etično (vrednostno) zmožnost presoje pri najbolj temeljnih vprašanjih obstoja sveta, življenja v njem in človekove odgovornosti za vso svetovno bit, medčloveškost in solidarnost univerzalnih razsežnosti. Thaumázein – sporočilo starogrške filozofije, čut za teorijo, odnos med naravo in zgodovino, anamneza in eshatologija resnice. Odnos med ciklizmom in linearizmom, še posebej po izteku velike zgodbe napredka (1789-1989). Ontološka, mentalistična in lingvistična paradigma v filozofiji in humanistiki. Razlika med moderno in postmoderno, metafizično, pometafizično in postmetafizično mislijo. Filozofija (humanistika) kot sredstvo za orientacijo v svetu in mišljenju, odnos med teoretično in praktično filozofijo. Eksplikacija pojmov na področju filozofije in humanistike in ne definicija (tipično za matematiko in matematizacijo vednosti, naravnano izrazito kvantitativno). Filozofija v svoji tipični funkciji spoznanja in spoznavanja sveta kot celote; filozofije ne moremo reducirati le na funkcijo metodologije. Pot do spoznanja sveta kot celote vodi skozi vrednote, spoznanje vrednot je ključ do spoznanja sveta, tudi v smislu prepoznavanja najtežjih problemov svetovne biti in življenja v njej. Spoznanje sveta je spoznavanje vrednot , vrednote niso samo rezultat razvoja človeštva, ampak še hkrati njegov najgloblji motiv. Deklaracija o svetovnem etosu v času globalizacije; razlika med globalizacijo (etično-vrednostni vidik) in globalizmom (premoč ekonomije, tj. svetovnotržne metafizike) nad etizacijo in politizacijo sveta. Štiri temeljne vrednote človeštva v času globalizacije oziroma štiri neizpodbitne smernice; prispevek Hansa Künga, tvorca svetovnega etosa.