Izjava za javnost o navedbah glede habilitacijskega postopka dr. Saške Štumberger

V medijih se pojavljajo številne neresnične navedbe, povezane s postopkom za izvolitev v naziv, ki je na Filozofski fakulteti in Univerzi v Ljubljani tekel na predlog dr. Saške Štumberger. Zaradi razjasnitve okoliščin in predstavitve teka postopka objavljamo naslednjo izjavo.

Filozofska fakulteta je na predlog dr. Saške Štumberger začela postopek za tretjo izvolitev v isti naziv, in sicer naziv docentke za slovenski jezik. Statut Univerze v Ljubljani določa, da v takšnih primerih članica univerze posreduje celotno gradivo habilitacijski komisiji Univerze v Ljubljani, ki o tem odloči. Če habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani ne da soglasja k izvolitvi v naziv, mora senat članice vlogo kandidata za izvolitev v naziv zavrniti. Zoper odločitev senata članice ima kandidat pravico pritožbe, o kateri odloča Senat Univerze v Ljubljani. 

Tak je bil tudi postopek v primeru dr. Štumberger. O njeni vlogi je najprej odločala Habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani. Ta šteje 16 članov z različnih področij – tako družboslovja in humanistike kot naravoslovja, tehnike in umetnosti –, ki imajo naziv rednega profesorja; en član pa je predstavnik študentov, ki ni s Filozofske fakultete. Habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani ni dala soglasja k ponovni izvolitvi dr. Štumberger v naziv docentke. Zaradi tega je Senat Filozofske fakultete moral odločiti tako, kot mu nalaga Statut Univerze v Ljubljani, in je vlogo dr. Štumberger zavrnil. Zoper to odločitev se je kandidatka pritožila na Senat Univerze v Ljubljani, ki je o pritožbi odločal na februarski seji. Dekanja Filozofske fakultete, ki je tudi članica Senata Univerze v Ljubljani, je bila iz odločanja o pritožbi izločena. Odločitev o izvolitvi v naziv je bila tako sprejeta na dveh organih Univerze v Ljubljani, na delo in odločanje katerih dekanja in vodstvo Filozofske fakultete nimata nikakršnega vpliva. Naj ob tem dodamo, da je eden od sestavnih elementov odločanja o ustreznosti kandidata za zaprošeni naziv študentsko mnenje. V konkretnem primeru Habilitacijska komisija Univerze v Ljubljani študentskega mnenja, ki ga je izdal Študentski svet Filozofske fakultete, ni upoštevala, ker je bilo to oddano prepozno. Ne glede na to pa Filozofska fakulteta obsoja poimensko izpostavljanje študentov, ki mnenja o pedagoški usposobljenosti ne podpisujejo kot zasebniki in na podlagi svojih osebnih izkušenj, temveč kot voljeni predstavniki najvišjega študentskega organa fakultete.

Nadalje poudarjamo, da na Filozofski fakulteti poučujejo in delujejo učitelji z različnimi strokovnimi, svetovnimi in političnimi nazori. V postopkih izvolitve v naziv se presojajo kandidatovo delo, raziskovalna, umetniška, strokovna in pedagoška usposobljenost, ne pa njihova mnenja in stališča, ki jih zavzemajo poklicno ali zasebno. Filozofska fakulteta nikomur ne preprečuje svobodnega izražanja, ne preganja kritičnih glasov in ne dopušča posegov v osebna prepričanja svojih zaposlenih. Navsezadnje ima tudi vsakokratno vodstvo (katedre, oddelka ali fakultete) različne poglede in stališča o vsakovrstnih družbenih in siceršnjih vprašanjih. Raznolikost mnenj je temelj akademske svobode, ki jo Filozofska fakulteta dosledno spoštuje in aktivno varuje.

Vodstvo Filozofske fakultete UL