Sodobne bioarheološke metode razkrivajo življenjske zgodbe ljudi iz preteklosti: mednarodni prispevek Filozofske fakultete UL

V reviji International Journal of Legal Medicine je bil nedavno objavljen pregleden znanstveni članek Luo J. in sod. (2026) Global trends in DNA research on aged human skeletal remains: a bibliometric analysis (1989–2024) / Svetovni trendi raziskav DNA iz človeških skeletnih ostankov iz preteklosti: bibliometrična analiza (1989–2024). International Journal of Legal Medicine, 140(2), 605–619. V njem so avtorji analizirali 982 znanstvenih objav s področja raziskav DNA iz starih človeških skeletnih ostankov ter ovrednotili najpomembnejše raziskovalce, institucije, države in razvojne trende na tem področju v obdobju 1989–2024. V članku je Univerza v Ljubljani prepoznana kot ena vodilnih institucij na tem raziskovalnem področju. Med raziskovalci z vidnim mednarodnim vplivom je izpostavljena tudi dr. Tamara Leskovar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF), ki s svojim raziskovalnim delom pomembno prispeva k razvoju bioarheoloških in paleogenetskih raziskav ter interdisciplinarnemu proučevanju človeških skeletnih ostankov.

Prepoznavnost raziskovalnega dela UL FF na področju bioarheologije potrjuje tudi nedavno objavljen članek Integrative Forensic Genetics, Biochemical, and Histological Methods for Reconstructing Biological Profiles from Aged Human Skeletal Remains / Integracija forenzičnogenetskih, biokemijskih in histoloških metod za rekonstrukcijo biološkega profila na podlagi starih človeških skeletnih ostankov, katerega soavtorica je dr. Tamara Leskovar. Članek predstavlja pregled integrativnih forenzično-genetskih, biokemijskih in histoloških metod za rekonstrukcijo biološkega profila iz starih ali degradiranih človeških skeletnih ostankov. Obravnava uporabo genomskih analiz, stabilnih izotopov, epigenetskega ocenjevanja starosti, proteomske določitve spola in histoloških pristopov, za sklepanje o spolu, starosti, sorodstvu, prehrani, mobilnosti, geografskem izvoru in drugih vidikih življenjske zgodovine posameznika. 

Raziskave običajno vključujejo osteološko analizo skeletnih ostankov, ki jo dopolnjujejo sodobne metode, kot so analize stabilnih izotopov, starodavne DNA, histološke analize in radiokarbonsko datiranje. S povezovanjem bioloških, arheoloških, zgodovinskih in okoljskih podatkov je mogoče bolje razumeti posameznike in skupnosti iz preteklosti.

Članek predstavlja sodobne genetske, biokemijske in histološke pristope za rekonstrukcijo biološkega profila iz starih ali slabo ohranjenih človeških skeletnih ostankov. Poudarja pomen kombiniranja različnih metod, saj to omogoča zanesljivejše sklepanje o spolu, starosti, sorodstvu, prehrani, mobilnosti in življenjski zgodovini posameznika. Čeprav članek ni osredotočen na eno slovensko najdišče, so predstavljeni pristopi neposredno uporabni tudi pri raziskavah arheoloških populacij iz Slovenije.

Članek je bil objavljen v reviji Genes, mednarodni recenzirani odprtodostopni znanstveni reviji s področja genetike in genomike, ki izhaja pri založbi MDPI. Revija objavlja raziskovalne in pregledne članke s področij, kot so DNA in RNA, človeška in populacijska genetika, genomika, bioinformatika, sekvenciranje ter sorodne molekularnogenetske raziskave. Uvrščena je v pomembne mednarodne bibliografske baze, med drugim PubMed, Scopus in Science Citation Index Expanded, kar potrjuje njeno mednarodno prepoznavnost in relevantnost na področju genetike in dednosti.

Tamara Leskovar z Oddelka za arheologijo UL FF se ukvarja z bioarheološkimi in paleogenetskimi raziskavami ter interdisciplinarnim proučevanjem človeških skeletnih ostankov. Bioarheologija s pomočjo kosti in zob iz arheoloških kontekstov raziskuje življenje ljudi v preteklosti, njihovo zdravje, prehrano, mobilnost, starost, spol, bolezni, poškodbe in življenjske razmere.