Slovanska bralna značka
Priznanje – Slovanska bralna značka, I. gimnazija v Celju. Fotografija Namita Subiotto.
Slovanska bralna značka je bralni klub na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete UL, namenjen študentom, učiteljem in srednješolcem. Na tedenskih srečanjih na Filozofski fakulteti ali preko ZOOMa na povezavi se v družbi gostujočih avtorjev, prevajalcev in poznavalcev slovanskih literatur poglabljamo v zvrstni izbor sodobnih slovanskih literarnih besedil, ki so objavljena v oddelčnih e-antologijah. Udeleženci ob koncu prejmejo priznanje Slovanska bralna značka. Bralni klub organiziramo v sodelovanju s študentsko sekcijo in sekcijo za slovanske jezike in književnosti pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.
Slovanska bralna značka bo v letu 2024/25 potekala med februarjem in aprilom 2025 na Filozofski fakulteti in na daljavo. Posvetili se bomo branju poezije iz zbirke Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji.
V okviru slovanske bralne značke ponujamo tudi raznovrstne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje, tematske ali kulturne dneve ipd.
Kontaktna oseba: Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)
Moderatorki bralnega kluba: Špela Sevšek Šramel in Namita Subiotto.
Razstava ilustracij Slovanska bralna značka dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Filozofska fakulteta, maj 2024. Fotografija: Kaja Urh in Marta Krejan Čokl.
Kratka zgodba
Kaj vse prinaša sodobna slovanska kratka proza? Na tedenskih srečanjih beremo in se pogovarjamo o sodobni kratki zgodbi, in sicer: bosanski, srbski in hrvaški, bolgarski in makedonski, ruski ter češki, lužiškosrbski, poljski in slovaški. Pri pogovorih sodelujejo prevajalci in drugi gostje. Literarna besedila so objavljena v e-antologiji Sodobna slovanska kratka zgodba. Komentarje k zgodbam v obliki prispevkov najdete v zborniku Slovenski jezik med slovanskimi jeziki, poleg tega razpisujemo še naslednje delavnice za srednješolce:
Vrsta predstavitve: delavnica
Predavatelj: Lidija Rezoničnik (Lidija.Rezonicnik@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 min (oz. po dogovoru)
Maksimalno število udeležencev: šolski razred
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike
Možnost na daljavo: da
Na delavnici bomo spoznali sodobno poljsko avtorico in Nobelovo nagrajenko za leto 2018 Olgo Tokarczuk. Pogovarjali se bomo o Nobelovi nagradi za književnost, o pisanju proze in iskanju novih načinov pripovedovanja, ki so primerni za bralca 21. stoletja, s čimer se med drugim ukvarja O. Tokarczuk. Nato se bomo posvetili njeni kratki zgodbi Transfugij (zgodba je objavljena v e-antologiji Sodobna slovanska kratka zgodba, 2021), ki opisuje vizijo prihodnosti: na eni strani visoko tehnicirano družbo, na drugi strani pa potrebo k vrnitvi k izhodiščem – čustvom in naravi.
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.
Olga Tokarczuk, Vir: Wikipedia
Vrsta predstavitve: literarna delavnica
Kontaktna oseba: Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 minut
Maksimalno število udeležencev: 30-40
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: da
Motiv srečanja v sodobni slovaški kratki zgodbi bodo dijaki spoznavali ob branju in kreativni delavnici. V kratki zgodbi Pavla Vilikovskega Vse, kar vem o srednjeevropejstvu (zgodba je objavljena v e-antologiji Sodobna slovanska kratka zgodba, 2021) se pripovedovalec v Brnu sreča s filozofom Albertom Camusom. Kaj vse se lahko zgodi na potovanju z vlakom in kaj vse nam ima povedati Camus danes, tudi z branje leposlovja.
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Jana Šnytova (jana.snytova@ff.uni-lj.si)
Dolžina: po dogovoru
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: da
Na primeru interpretacij kratke zgodbe slovenskega pisatelja Franja Frančiča iz zbirke Istra, gea mea (1993) in kratke zgodbe Silvester Svinov (1998; zgodba je objavljena v e-antologiji Sodobna slovanska kratka zgodba, 2021) češkega prozaista Jana Balabána bomo prikazali zvrstne značilnosti kratke zgodbe v moderni književnosti. Zanimali nas bodo problemi sodobne družbe, kot so izpraznjenost, površnost medosebnih odnosov in komunikacije predvsem v mestnem okolju, na katere avtorja v svojih proznih delih opozarjata.
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.
Jan Balaban: Počitnice in Franjo Frančič: Tu živijo srečni ljudje
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Namita Subiotto (namita.subiotto@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 min. oziroma po potrebi
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: katerikoli letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: ne
Opis: V kratki zgodbi Vinska mušica (v Sodobna slovanska kratka zgodba, 2021: https://slavistika.net/e-viri/sskz_mk.html ) Venka Andonovskega se protagonist Slave zaradi svetobolja preobrazi v vinsko mušico, nato pa ob Ohridskem jezeru sreča Konstantina, pljusne v njegov kozarec vina, s čimer mu povrne navdih.
V besedilu, ki problematizira odnos družbe (v 19. stoletju in sodobnosti) do izobražencev in umetnikov, sta literarno upodobljeni dejanski osebi, ki opravljata enak poklic (učitelj in pesnik), vendar v različnem zgodovinskem obdobju. Slave Ǵ. D. je sodobni pesnik, Konstantin Miladinov pa romantik, čigar veličina v makedonski kulturi je primerljiva s Prešernovo pri nas.
Ob branju Vinske mušice se lahko dotaknemo temeljev makedonske književnosti in vzpostavimo primerjavo s slovensko (npr. poustvarimo zgodbo z upodobitvijo slovenskih književnikov), lahko pa se osredotočimo na motiv preobrazbe v primerjavi z drugimi svetovnimi deli, npr. s Kafkovo Preobrazbo.
V delavnico lahko vključimo preoblikovanje besedila v druge medije: npr. strip, slikanje fresk ali uglasbitev pesmi, ki se pojavi kot citat v zgodbi.
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Đurđa Strsoglavec (durda.strsoglavec@guest.arnes.si )
Dolžina: 45 min
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: da
Kratka zgodba Pšanc hrvaške pisateljice Tanje Mravak (zgodba je objavljena v e-antologiji Sodobna slovanska kratka zgodba, 2021) tematizira partnersko nasilje skozi prizmo (ne)razumevanja in (ne)zavzetosti policijskega inšpektorja ter strah in pogum trpinčene ženske. Tako dogajalni čas in dogajalni prostor kot literarne osebe so karakterizirani predvsem z govoricami, s čimer so predstavljene položajne in družbene razlike.
Po analizi literarnih prvin se lahko ob tematizirani problematiki pogovarjamo o moči in nemoči, o izgovorjenem in neizgovorjenem, o razpetosti med različnimi vlogami in položaji slehernega človeka – ne glede na kraj bivanja.
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.
Dramatizacija kratkih zgodb, Slovanski večer 2024. Fotografija Špela Sevšek Šramel.
Poezija
Izbor sodobne slovanske poezije, ki tematizira odnos med človekom in živaljo, je izšel v antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji. Na srečanjih beremo pesmi v izvirnikih in prevodih ter se pogovarjamo o živalskem in človeškem svetu. Dvojezična antologija, ki je zaživela z likovnimi upodobitvami dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, je na voljo tukaj. Knjiga in razstava likovnih del sta del projekta Evropska noč raziskovalcev Humanistika to si ti! Človek živali, žival človeku. Komentarje k poeziji v obliki prispevkov najdete v zborniku Slovenski jezik in književnost med kulturami. Poleg tega razpisujemo tudi naslednje delavnice za srednješolce:
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Namita Subiotto (namita.subiotto@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 min. oziroma po potrebi
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: katerikoli letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: ne
Opis: Na delavnici bomo obravnavali upodobitev živali in tematizacijo odnosa med človekom in živaljo (ekokritiški pogled) v pesmi v prozi Petelin makedonske pesnice Liljane Dirjan (iz antologije Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji:https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/438 ), nato pa bomo poskusili besedilo ustvarjalno preoblikovati. Naučili se bomo tudi nekaj besed v makedonščini.
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.
O besedilu: V eSSKJ je kot ekspresivni pomen samostalnika petelin navedeno: kdor se hitro razburi, stepe, glagol peteliniti se pa kot ponašati se, postavljati se, delati se pogumnega, razburjati se. V besedilu Petelin L. Dirjan je upodobitev te živali povsem drugačna. Pesnica z nizanjem vizualno razkošnih, a jezikovno strnjenih podob človeka in petelina (in celotnega okolja), ubesedenih v kratkih, skopih, včasih eliptičnih povedih, ustvari posebno napetost, ki odraža razpoloženje lirskega subjekta in atmosfero, ter prevetri banalnost opisanega dogodka.
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Namita Subiotto (namita.subiotto@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 min. oziroma po potrebi
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: katerikoli letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: ne
Opis: Na delavnici bomo obravnavali upodobitev živali in tematizacijo odnosa med človekom in živaljo (ekokritiški pogled) v pesmi Pulover za psa bolgarskega pesnika Dimitra Kenarova (objavljeni v antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/438 ), nato pa bomo poskusili besedilo ustvarjalno preoblikovati.
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.
O besedilu: Pesnikova kritika človekovega diskriminatornega odnosa do živali je v prvi kitici očitna: človek si neusmiljeno prisvaja naravo in izkorišča živali za svoje udobje, vdanega sledilca in pomočnika (psa) pa pretepa in zmerja. Človekov zaničevalni odnos do psa se zrcali tudi v jeziku: npr. psovka, pasji mraz. V drugi kitici pa lirski subjekt izreka pohvalo starkam iz njegove mestne četrti, ki do psov niso krute, temveč ljubeče in jih oblačijo v puloverje, da jih pozimi ne bi zeblo.
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Lidija Rezoničnik (Lidija.Rezonicnik@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 min (oz. po dogovoru)
Maksimalno število udeležencev: šolski razred
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: da
Na delavnici bomo obravnavali motiv psa in tematizacijo odnosa med človekom in živaljo v pesmih Wisławe Szymborske Verige, Anne Adamowicz Elon Musk se pogovarja z Lajko in Jakuba Sajkowskega Izstrelek (pesmi so objavljene v e-antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji, 2022). Nato bomo skušali pesmi preoblikovati v druge literarne vrste (drama) ali druge medije (ilustracija, strip, uglasbitev, kratki film).
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka, posebej uspele ilustracije bodo objavljene v tiskani različici antologije, drugi uspeli literarnovrstni in intermedialni prenosi pa bodo predstavljeni na Slovanskem večeru (na Filozofski fakulteti v Ljubljani, konec maja 2023) in na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev (29. 9. 2023).
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Jana Šnytová (jana.snytova@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 minut (oz. po dogovoru)
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: da
Slovenskega pesnika in pisatelja Vitomila Zupana in češkega pesnika Ivana M. Jirousa združujejo med drugim njune življenjske izkušnje. Za oba je značilno, da je njuno ustvarjanje neločljivo od življenjskih poti. Zato v delavnici sopostavimo njuni biografiji s poudarkom na družbeno-političnem dogajanju v drugi polovici 20. stoletja. Nato bomo na komparativen način brali in interpretirali pesmi obeh pesnikov, ki so nastale v zaporu, s poudarkom na motivu živali. Jirousove pesmi so objavljene v e-antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji, 2022.
Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka, posebej uspele ilustracije pesmi bodo objavljene v tiskani različici antologije, drugi uspeli literarnovrstni in intermedialni prenosi pa bodo predstavljeni na Slovanskem večeru (na Filozofski fakulteti v Ljubljani, konec maja 2023) in na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev (29. 9. 2023).
Tista o polžu in lisici: človek in žival v sodobni slovaški poeziji
Vrsta predstavitve: Literarno-glasbena delavnica.
Kontaktna oseba: doc. dr. Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 minut
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike, brez predznanja
Možnost na daljavo: ne
Na delavnici bomo najprej spoznavali literarno upodobitev lisice in polža pri slovaških pesnicah Mili Haugovi in Evi Luka in ugotavljali, kako se v njuni poeziji prepletajo mitološki, simbolni in čisto vsakdanji pomeni živali. Pesmi iz antologije antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji, 2022) Hrepenenje in Polž bomo interpretirali in si zamislili vsak svojo zvočno upodobitev in recitacijo in jo zapisali z grafično notacijo. Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.
Antologija Človek žival in žival človeku v sodobni slovanski poeziji. Fotografija Jana Šnytová.
Slovanski večer 24. 5. 2023. Fotografija Marijo Županov.