Politična antropologija

Zgodovinski razvoj in temeljne paradigme pred pojavom politične antropologije in po njej. Problematika oblasti in države: paradigma socialne filozofije proti antropologiji. Teritorialno načelo oblasti proti sorodstvenemu. Evolucionistična paradigma in njene omejitve. Aplikacija pristopov kulturnega evolucionizma, funkcionalizma, strukturalizma, politične ekonomije, procesualizma in drugih teoretskih modelov na konkretnih primerih ter preizkušanje njihove uporabnosti. Posebna pozornost je posvečena zgodovini družbenih konstrukcij Zahoda proti »ljudstvom brez zgodovine« in pokolonialističnemu diskurzu »tretjega sveta«, »dežel v razvoju« itd. Antropologija države kot pomemben del antropoloških raziskav omogoča umeti teorije prehodov v t. i. civilizacijo, razliko med nomadskim življenjem in stalno naseljenostjo, med rodovno in teritorialno identifikacijo ter druge konceptualne dvojice politične antropologije, vse do spoznavanja sodobnih pestrosti politično-ekonomskih strategij, družbenih organizacij in ideologij. V skladu z razvojem specializacije in z zahtevami sodobne družbe predmet upošteva tudi spoznanja ekološke, simbolne, psihološke antropologije in vzpostavlja druge interdisciplinarne povezave. Primeri iz slovenske politične zgodovine in sedanjosti so postavljeni ob bok primerom z vsega sveta.

1. Gellner, Ernest, 1999, Antropologija in politika: revolucije v Svetem gaju. Ljubljana: Studia humanitatis.
2. Vincent, Joan, ur., 2002, The Anthropology of Politics: a Reader in Ethnography, Theory and Critique. Malden, Mass. in Oxford: Blackwell Publishers.