Zakaj študirati slovanske jezike na Oddelku za slavistiko FF UL
Naši pedagogi so uveljavljeni strokovnjaki in izkušeni predavatelji. Sodelujemo pri številnih raziskovalnih projektih, organiziramo konference, posvete in delavnice in izdajamo znanstvene publikacije. Sodelujemo s pomembnimi inštitucijami tako v Sloveniji kot s partnerskimi univerzami po Evropi.
Naši študenti so aktivno vključeni v oddelek, so člani raziskovalnih projektov, udeležujejo se tekmovanj, konferenc in prejemajo pomembne domače in mednarodne nagrade. Na razpolago jim je tudi bogat obštudijski program, kot so ekskurzije, delavnice in različna srečanja.
Naš oddelek ponuja veliko priložnosti za študij v tujini, kot je udeležba na poletnih šolah ali izmenjave okviru programa Erasmus+, CEEPUS in drugih bilateralnih pogodb.
Izkušnje naših diplomantov potrjujejo, da študij slavistike nudi izredno širok nabor zaposlitvenih možnosti tako v gospodarstvu, medijih, kot v različnih izobraževalnih in kulturnih ustanovah, kjer se uveljavijo kot prevajalci, lektorji, uredniki, svetovalci, raziskovalci, profesorji itn.
Na dodiplomskem in magistrskem študiju je mogoče študirati dvopredmetne programe:
- Češki jezik in književnost,
- Južnoslovanski študiji,
- Polonistika,
- Primerjalno slovansko jezikoslovje,
- Rusistika,
- Slovakistika.
Na magistrskem študiju izvajamo tudi dvopredmetne pedagoške programe Polonistika, Rusistika in Slovakistika ter enopredmetni skupni program Srednjeevropske študije.
V okviru interdisciplinarnega doktorskega programa Humanistika in družboslovje razpisujemo področje Slavistični študiji.
Poleg jezika spoznajo študentje češko književnost, kulturo in komunikacijske navade. To je uporabno pri posredovanju med češkimi in slovenskimi podjetji oziroma ustanovami, saj je gospodarska in kulturna izmenjava med državama vse večja. Poglobitev pridobljenih znanj omogočajo obiski poletnih šol in študijska bivanja, npr. na zelo cenjeni Karlovi univerzi v Pragi z bogato ponudbo različnih disciplin in sodobnih pristopov (strukturalizem, korpusno in generativno jezikoslovje).
Južnoslovanski študiji obsegajo celotno južnoslovansko področje in dajo študentkam in študentom kompetence iz znanja južnoslovanskih jezikov, književnosti in kultur. To pomeni, da ob končanem študiju študenti obvladajo vsaj en južnoslovanski jezik, poudarek je predvsem na hrvaščini in makedonščini, primerjalno pa spoznajo tudi srbščino, bosanščino, črnogorščino in bolgarščino. Hkrati pridobijo tudi visoke kompetence iz poznavanja južnoslovanskih književnosti in kultur. V času študija je tudi veliko možnosti za dodatno izpopolnjevanje v tujini. Glede na to, da znanje teh jezikov v naši družbi ni več samoumevno in je strokovnjakov s tega področja malo, se odpira vse več možnosti za zaposlovanje. Naši diplomanti so medkulturni povezovalci, prevajalci, učitelji jezikov, uredniki ipd.
Študij polonistike se začne od osnov, pridobivanje znanja pa poteka hitro, saj študentke in študentje študirajo v majhnih skupinah, večinoma z naravnimi govorkami ter imajo številne možnosti za poletne jezikovne šole in študijske izmenjave na Poljskem. Med študijem se srečujejo s praktičnim delom, kot so prevajanje literarnih in strokovnih besedil, pripravljanje filmskih podnapisov in sodelovanje pri oddelčnih prireditvah. Prav tako se udeležujejo dogodkov na temo poljske književnosti, kot je bilo npr. srečanje z Nobelovo nagrajenko Olgo Tokarczuk. S študijem in obštudijskimi dejavnostmi si diplomanti polonistike pridobijo kompetence, ki jim omogočajo uspešen začetek poklicne poti, npr. na področju prevajanja, poučevanja jezikov, v kulturnih ustanovah, založbah, poljsko-slovenskih podjetjih in drugje.
Na študijskem programu Primerjalno slovansko jezikoslovje slovanski jezikovni svet raziskujemo kot celoto. Slovanske jezike med seboj primerjamo ter rekonstruiramo njihovega skupnega prednika, praslovanščino. Aktivno se naučimo vsaj tri slovanske jezike, enega južno-, enega vzhodno- in enega zahodnoslovanskega, posledično pa razumemo tudi vse ostale. Prav posebna pozornost je namenjena stari cerkveni slovanščini kot najstarejšemu izpričanemu slovanskemu jeziku (9. st. n. š.) ter prvima slovanskima pisavama, glagolici in cirilici.
Študij rusistike je dvopredmetni študij ruskega jezika in kulture, namenjen dijakom z maturitetnim predznanjem ruskega jezika ter tistim, ki rusko še ne znajo, pa bi se ruščine želeli naučiti. Ob praktičnih jezikovnih vajah, namenjenih učenju ruščine kot tujega jezika, obsega program tudi predmete s področja jezikoslovja (teoretična znanja o ustroju ruskega jezika) ter zgodovine ruske kulture in njenega doprinosa v zakladnico svetovne kulture. Pomemben del vsebin je posvečen tudi ruski književnosti kot enemu od temeljev ruske kulturne identitete.
Študijski program predvideva intenzivni študij slovaščine kot tujega jezika (slovnica in konverzacija), obenem pa poglobljeno spoznavanje jezikoslovja, zgodovine, kulture in literature slovaškega in srednjeevropskega prostora. Poseben raziskovalni poudarek ljubljanske slovakistike so področja dvojezičnost, sodobna slovaška književnost in slovensko-slovaški kulturni odnosi. Slovaščina velja za esperanto med slovanskimi jeziki, obenem pa je eden od uradnih jezikov Evropske unije. Naši diplomanti, ki se v času študija udeležujejo poletnih šol in semestrskih študijski izmenjav na slovaških univerzah, so zaposleni v gospodarstvu, kulturnih in izobraževalnih institucijah.
Naši diplomanti o študijskih programih
»V vlogi ravnatelja, pa tudi učitelja ruščine na gimnaziji mi prav gotovo pomaga še mnogo stvari, ki sem jih prejel v času študija. Na rusistiki sem opravljal tudi vlogo demonstratorja, kar pomeni, da je bilo kar veliko organizacijskih nalog. Zdi se mi, da mi je to ogromno dalo tudi pri vodenju šole. Sicer pa še vedno ohranjam stik z ruščino tudi kot učitelj. Posebej pa sem hvaležen priložnosti, ki smo jih prejeli študentje, da smo lahko obiskovali tuje univerze, tam tudi študirali.«
- Simon Feštanj, ravnatelj gimnazije
»Kaj mi je dal študij slavistke? Predvsem mi je razširil obzorja, temu pravim popotovanje od Triglava do Vardarja. Spoznala sem široko balkansko področje, dal mi je veliko strokovnega znanja, predvsem pa globino, ki jo lahko zdaj spretno uporabljam pri svojem delu, sem namreč učiteljica tujih jezikov, torej hrvaščine in makedonščine, in prevajalka.«
»Lahko rečem, da sem dobil v okviru predmetov dober vpogled v poljski jezik, literaturo in kulturo. Druga stvar, ki bi jo želel izpostaviti je to, da sem v teku študija dobil odlične možnosti za bivanje v tujini, tako sem bil v teku študija trikrat na poletnih šolah na Poljskem in enkrat na študijski izmenjavi. Kot tretjo stvar bi pa rad poudaril to, da sem izredno hvaležen vsem zaposlenim na katedri za polonistiko in to ne samo za njihovo pedagoško delo, ampak tudi zaradi tega, ker so mi večkrat pomagali tudi pri obštudijskih obveznostih.«
- Janž Snoj, mladi raziskovalec
»Velik poudarek študija je bil na literaturi, poleg slovakistike sem študirala tudi primerjalno književnost in seveda literatura je eden izmed poglavitnih recimo temu interesov tudi radia, na katerem delam. Nenazadnje tudi moj prvi novinarski prispevek sploh je bil vezan na slovaško literaturo. Prav moji začetki, na primer intervju s Pavlom Vilikovskim, ki je zelo renomiran slovaški avtor. Študij mi je torej veliko dal.«
- Maja Žvokelj, radijska urednica in kritičarka
»Študij primerjalnega slovanskega jezikoslovja in hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika mi je dal najprej službo, dal mi je tudi vpogled v vse slovanske jezike, torej v južnoslovanske, vzhodnoslovanske, zahodnoslovanske. Dal mi je možnost, da sem se vrsto let ukvarjala z besedami kot takimi, z njihovo strukturo, z njihovimi pomeni, in mi omogočil, da se lahko še danes s tem ukvarjam in živim od tega, kar je privilegij.«
- Januška Gostenčnik, znanstvena sodelavka SAZU
»Študirala sem češki in francoski jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij mi je ponudil zelo široko paleto znanj in vpogled v različna področja, kot je jezikoslovje, kultura, družboslovje, in s tem tudi velike možnosti za izbor različne kariere. V svoji karieri sem že preizkusila kar nekaj stvari, trenutno pa se največ posvečam turizmu, marketingu in promociji v turizmu, pa tudi literarnemu prevajanju.«
- Ksenija Mravlja, turistična vodnica, učiteljica tujih jezikov in prevajalka
»Za študij slovaščine sem se odločil na podlagi predstavitve programov in zlasti zaradi dejstva, da je bil študij v tistem času nov ter z manjšim številom diplomantov. Tekom študija so se mi ponudile mnoge možnosti in priložnosti, kjer sem lahko poglabljal svoje znanje in izvedel še nekaj več. Kot najboljšo izkušnjo lahko navedem več študijskih izmenjav, ki so mi dale možnost spoznati drugo državo, kulturo, jezik in nenazadnje tudi ljudi, s katerimi se srečujem še danes – tako profesionalno kot zasebno. Hkrati sem na fakulteti opravljal naloge demonstratorja, pomagal sem kot tutor in se angažiral v študentski organizaciji. Vse naštete izkušnje in prijateljstva, kot tudi strokovno znanje, ki sem ga pridobil, so mi kasneje pomagale, da sem se lahko preizkusil v različnih poklicih, ki so me vsak na svoj način obogatili – od poučevanja na fakulteti v Bratislavi, dela na slovenskem veleposlaništvu, do zaposlitve v gospodarstvu, v firmi, ki je povezana s Slovaško.«
- Miha Kragelj, zaposlen v gospodarstvu
p="">
»Študij jezikov je zakladnica znanja, ki prinaša multidisciplinaren pogled na svet. Glede na to, da sem študirala južnoslovanske jezike, kjer že v osnovi prehajamo med vsaj tremi jeziki, je bila ta raznolikost še večja. Ne glede na to, da delo, ki ga opravljam, ni direktno povezano z mojim študijem, mi pridobljeno znanje vsakodnevno pride prav, predvsem v komunikaciji ter organizaciji. Seveda pa tudi širina, ki jo študij južnoslovanskih jezikov, literatur in kultur ponuja, ni zanemarljiva, kajti vseeno to ni bil samo študij jezikov, temveč tudi popotnica za življenje.«
- Martina Pinterič, zaposlena v gospodarstvu
