Uvod v študij ruske književnosti

Uvod v študij ruske književnosti

Stopnja: 1

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 0

ECTS točke: 4

Nosilec/izvajalec: prof. dr. Javornik Miha

Razumevanje literature in umetnosti temelji na predpostavki, da je tako literatura kot umetnost v celoti posebna oblika komunikacije. Da bi lahko misel utemeljili, sežemo v zgodovino in se vprašujemo, kako so se v razvoju oblikovali in spreminjali načini obravnave. Pri tem se osredotočamo na Aristotelovo, Platonovo in Horacevo poetiko, sežemo k srednjemu veku ter se posvetimo novoveškim oz. novodobnim glediščem. Pozornost je nadalje namenjena razlikovanju med literarno zgodovino, kritiko in literarnoteoretskimi panogami (fenomenologija, genologija, ontologija, aksiologija), največ časa pa je posvečeno morfologiji oz. vprašanjem, ki si jih zastavljamo, ko obravnavamo literarno delo s poetološkega vidika. Pri tem nakažemo razvoj, ki ga je poetološka obravnava doživela v Rusiji oz. Sovjetski zvezi, ne zanemarimo pa za razumevanje sodobne kulture pomembnih literarnovednih pristopov, kot so se oblikovali v 20. stoletju v drugih deželah (francoski strukturalizem, poststrukturalizem, dekonstrukcija). Ob koncu pregleda skušamo slušatelja opozoriti na potrebno kritično distanco do osvetljenih metod. Tako ponudimo možnost, da slušatelj oz. slušateljica sam/-a presodi upravičenost metode v načinu obravnave literarnega dela in se tako oblikuje v samostojno razmišljujočega človeka.

1. Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija. Založba M&N 1996(4).
2. Janko Kos, Literarna teorija. DZS 2001.
3. Tomo Virk, Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. FF 1999 (15–24, 61–98, 109–241).
4. Mihail Bahtin, Problem govornih žanrov. Odgovor na vprašanje uredništva Novyj mir.
5. Estetika in humanistične vede. Ur. A.Skaza. Studia Humanitatis 1999 (229–282, 323–332).
6. Viktor Šklovski, Umetnost kot postopek. Vstajenje besede. Ruski formalisti (Ur. A. Skaza), Ljubljana 1984 (11–33).
7. Max Black, Metafora. Še o metafori. Kaj je matafora? Ur. B. Kante. Krtina 1998 (91–139).
8. Roman Jakobson, Lingvistika in poetika. Lingvistični in drugi spisi. ŠKUC, FF 1989 (147–190).
9. Michel Foucault, Red diskurza. Vednost – oblast – subjekt. Krt 1991 (3–27).