Zgodovina
Vrsta predstavitve: predavanje
Kontaktna oseba: Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 minut
Maksimalno število udeležencev: 60
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike, brez predznanja
Možnost na daljavo: da
Kdo so bili Prešernovi sodobniki? Kako sta slovaški pesnik J. Kollár in češki pesnik Mácha potovala po naših krajih? Kaj je slovanska vzajemnost, je lahko ta ideja aktualna danes? Katera mitološka vodna bitja najdemo v češki in slovaški baladi? Predavanje približa čas prve polovice 19. stoletja v srednjeevropskem kontekstu. Dijaki sodelujejo pri branju poezije, zaključna diskusija je usmerjena v sopostavitev slovenske romantične poezije na evropski literarni zemljevid.
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Jana Šnytová (jana.snytova@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 minut (oz. po dogovoru)
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja
Možnost na daljavo: da
Delavnica na primeru češke enodejanke Avdienca Václava Havla, češkega dramatika in predsednika, predstavi razmere v srednji Evropi v drugi polovici 20. stoletja za železno zaveso. Na podlagi različnih oblik dela z besedilom v slovenskem prevodu dijaki ugotavljajo značilnosti absurdne dramatike in se seznanijo s tedanjimi kulturno-zgodovinskimi razmerami na Češkem. Možna je priprava uprizoritve enodejanke ali njenega odlomka.
Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Spela Sevšek Šramel (Spela.SevsekSramel @ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45–90 minut (oz. po dogovoru)
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: primerno za vse letnike, brez predznanja
Možnost na daljavo: ne
V delavnici dijakom prikažemo zgodovinsko obdobje v srednji Evropi po prvi svetovni vojni, v katerem so med drugim nastale samostojne večnacionalne države kot Češkoslovaška in Jugoslavija. Skozi pisma Alice G. Masarykove, intelektualke in hčerke prvega predsednika Češkoslovaške, naslovljena slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, se podamo na pot v Prago in Ljubljano na začetku 20. stoletja. Zanimali nas bodo tudi medsebojni kulturni in intimni stiki, posebej pa jezikovno vprašanje in arhitekturna terminologija.