Okrogla miza Gradovi in dvorci: prilagojena ponovna raba

Na okrogli mizi so sodelovali Matevž Remškar, Andraž Keršič in Lucija Čakš Orač, diskusijo pa sta usmerjali Renata Novak Klemenčič in Barbara Lampič (foto: arhiv Oddelka za geografijo)

Na okrogli mizi so sodelovali Matevž Remškar, Andraž Keršič in Lucija Čakš Orač, diskusijo pa sta usmerjali Renata Novak Klemenčič in Barbara Lampič (foto: arhiv Oddelka za geografijo)

Okrogla miza je eden od rezultatov sodelovanja med Oddelkom za geografijo in Oddelkom za umetnostno zgodovino pri raziskavah funkcionalno razvrednotenih območij z dediščino. Poseben segment teh območij predstavljajo prav gradovi in dvorci s svojimi parki in pripadajočimi objekti, saj se v večini primerov funkcionalno razvrednoteno območje pokriva z zavarovanim območjem dediščine. 

Pogovor o pristopih k varovanju in vzpostavitvi novih funkcij v spomeniško zaščitenih grajskih prostorih sta usmerjali Barbara Lampič (Oddelek za geografijo UL FF)  in Renata Novak Klemenčič (Oddelek za umetnostno zgodovino UL FF). V dinamični razpravi z arhitektom Andražem Keršičem, konservatorjem Matevžem Remškarjem in Lucijo Čakš Orač, vodjo oddelka za okolje in prostor Občine Šmarje pri Jelšah, so spregovorili o trenutnih pogojih za prenove gradov, o dejavnostih in vsebinah, ki jih lahko umestimo v grajske stavbe, o deležnikih, ki bi morali pri umeščanju vsebin sodelovati, in o tem, kako različne funkcije vplivajo na stavbo in njeno trajnostno rabo. Sogovorniki so si bili enotni, da bi Slovenija potrebovala prednostni seznam objektov za prenovo, ki bi temeljil na stanju samega objekta in na njegovem potencialu, in da bi morali morda bolj pogosto poseči po postopni prenovi grajskih stavb, pri kateri bi lahko obiskovalcem postopoma odstirali vredne dele objektov in preko procesa prenove izobraževali in ozaveščali javnost. Izpostavili so tudi, da je pri umeščanju novih funkcij in programov ključno, da se ti naslonijo na bogato zgodovino samega objekta in da ti programi in funkcije omogočajo javno dostopnost stavbe. Opozorili so, da pretirana obnova lahko vodi do trajne izgube dediščinskih prvin. Vsi so se strinjali, da je gradove in pripadajoče grajske objekte kljub zahtevnosti vredno ohranjati in da z ustreznimi funkcijami ne le podaljšamo njihov obstoj, ampak tudi povečamo kakovost našega bivanja.

Okrogla miza je potekala v okviru programa Leta dediščine FF.

Okroglo mizo spremlja razstava Gradovi in dvorci: ostanki nekdanjih plemiških rezidenc, ki so jo pod mentorstvom Barbare Lampič in Renate Novak Klemenčič pripravili magistrski študenti geografije in umetnostne zgodovine. Predstavljene zgodbe sedmih slovenskih gradov, ki so vsi spomeniki kulturne dediščine in v večjem delu brez rabe in funkcije, opozarjajo na različne izzive, pred katere smo postavljeni pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji grajske dediščine. Bogato slikovno gradivo dopolnjujejo še posnetki iz zraka. Razstavo si na hodniku Oddelka za geografijo lahko ogledate še v juniju, kasneje pa bodo razširjene vsebine prenesli tudi na splet.

Zadnje novice

Promoviranih 38 doktoric in doktorjev znanosti s Filozofske fakultete

Doktorice in doktorji znanosti z rektorjem Univerze v Ljubljani in dekanjo Filozofske fakultete (foto: Katja Kodba, STA)

Gostovanje na Filološki fakulteti Univerze v Prištini

Pred Nacionalno knjižnico Kosova s prof. dr. Lindito Rugova

Odbojkarja Filozofske fakultete prvaka Univerze v Ljubljani v odbojki na mivki

Pred. Gregor Hribar v družbi Alexa Radosavljeviča in Gašparja Benjamina (foto:Športna zveza Univerze v Ljubljani – UNISPORT)