Otvoritev lektorata srbskega jezika

Na Filozofski fakulteti smo danes, 12. 4. 2023, obeležili začetek delovanja lektorata srbskega jezika, ki je obogatil študij na Oddelku za slavistiko naše fakultete.

Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete ima bogato tradicijo izmenjavnih lektoratov. Na oddelku že vrsto let delujejo lektorati bolgarskega, češkega, hrvaškega, poljskega, ruskega in slovaškega jezika. “Gostujoči lektorji so zagotovo dodana vrednost študijskih programov, saj študentkam in študentom omogočajo živ stik z govorcem jezika, ki ga študirajo. Letos se k pestri paleti lektoratov pridružuje tudi lektorat srbskega jezika,” je povedala namestnica predstojnice oddelka doc. dr. Tatjana Balažic Bulc. Srbščina je na Univerzi v Ljubljani prisotna vse od ustanovitve Univerze leta 1919, takrat kot del srbohrvaščine, ki je bila samostojen študijski program. Že pred razpadom skupne države, leta 1985 se je študijski program razširil in preimenoval v Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi, z uvedbo bolonjskih študijskih programov v študijskem letu 2009/2010 pa se oblikuje študijski program Južnoslovanski študiji, tj. študijski program, ki vključuje vse štiri jezike osrednjejužnoslovanskega območja: hrvaščino, srbščino, bosanščino in črnogorščino ter oba jezika vzhodnega dela južnoslovanskega območja, tj. makedonščino in bolgarščino. To pomeni, da se študenti med pestro ponudbo najrazličnejših vsebin spoznavajo tudi s srbskim jezikom, literaturo in kulturo, pogosto v sodelovanju z gostujočimi profesorji z Univerz v Beogradu in Novem Sadu. “Srbski jezik se obravnava kontrastivno s slovenskim in hrvaškim jezikom pri jezikovnih predmetih, srbska literatura v sklopu literarnih predmetov, v okviru predmeta Južnoslovanske družbe in kulture pa se posebna pozornost posveča tudi srbski družbi in kulturi. Seveda pa je ustanovitev izmenjavnega lektorata srbskega jezika neprecenljiva obogatitev študijskega programa, saj bodo študentke in študenti poleg jezikovnih, literarnih in kulturnih kompetenc izpopolnili tudi svojo sporazumevalno zmožnost v srbskem jeziku,” je še dodala Balažic Bulc.

“Na Filozofski fakulteti smo res veseli, da sva v okviru bilateralnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Srbijo po kar dolgem usklajevanju 13. junija 2022 z dekanjo Filozofske fakultete v Novem Sadu prof. dr. Ivano Živančević Sekeruš podpisali pogodbo o financiranju srbskega lektorata na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete,” je ob otvoritvi dejala dekanja FF UL prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar. Na prvem razpisu je bila za lektorico izbrana Tijana Milenković. “V Letu jezikov, ki letos poteka na Filozofski fakulteti, pomeni ta lektorat obogatitev fakultete in Oddelka za slavistiko FF UL za dodatni jezik, hkrati pa odpira vrata medfakultetnemu sodelovanju v obeh državah in daje možnost študentom, da se bolje spoznajo s srbskim jezikom in kulturo, ki nam je starejšim blizu še iz časov Jugoslavije, mladi pa ga danes ne razumejo več. Lektoratu želim še dolgo in uspešno pot,” je še dodala dekanja.

Zbrane na dogodku je pozdravil tudi prvi svetovalec Veleposlaništva Republike Srbije v Ljubljani Aleksandar Gatalica, ki se je FF UL zahvalil za sodelovanje pri vzpostavitvi delovanja lektorata srbskega jezika, ki bo pripomogel, da bo srbski jezik bližje več ljudem. Veseli ga število študentov, ki obiskujejo lektorat srbskega jezika, v njegovem okviru pa bomo morda pridobili nove prevajalce in prevajalke iz srbskega v slovenski jezik. Poleg njega sta navzoče pozdravila še predstojnica Oddelka za slavistiko FF UL izr. prof. dr. Namita Subiotto in zasl. prof. dr. Vladimir Osolnik.

Otvoritvi lektorata je sledilo predavanje prof. dr. Strahinje Stepanova (Filozofska fakulteta Univerze v Novem Sadu) z naslovom Aktualna vprašanja srbskega standardnega jezika ter odprtje razstave Branislava Radoševića Plakat Radošević, ki je v avli fakultete na ogled še do 8. 5. 2023.

 

 

Zadnje novice

Vonjalna dediščina: razumevanje, opredelitev, ohranjanje in arhiviranje

Dr. Strlič je predstavil poskus reproduciranja vonja da Vincijeve slike Dama s hermelinom. (foto: Ana Jenko Kovačič)

Obisk in ogled zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana

Ogled Cerkovne ordninge

Okrogla miza Dediščina v javnem prostoru Ljubljane kot skupno dobro

Govorke in govorci na okrogli mizi (foto: Ana Jenko Kovačič)