Slovenske manjšine v sosednjih državah

Monografija obravnava področje slovenskega narodnega vprašanja, širše pa sega na teoretično-metodološka področja etničnih študij. V njej je postavljen enoten okvir obravnave za vse manjšine v sosedstvu; nekakšen skupni imenovalec, ki ne glede na zelo različne pravne in politične okvire postavlja manjšine kot skupnosti, katerim sta lastni slovenska pripadnost in identiteta, okoliščine pa so različne. Koncept dela zasleduje tri ravni: splošni in teoretični metodološki uvodni del, splošni slovenski del z metodologijo prikaza popisov po etničnih kategorijah in sistematičen pregled Slovencev v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem ter Madžarskem. Precej pozornosti je namenjene področju številčnosti manjšin, kar se neogibno povezuje z metodološko- teoretičnimi dilemami popisovanja po jezikovni ali/in narodni pripadnosti ter interpretaciji teh rezultatov. Podrobno sta prikazana struktura in položaj manjšin pa tudi značilnosti družbenega okolja, v katerem Slovenci živijo. O tem, kako različni ali pa kako enotni so si Slovenci v teh državah med seboj, avtor odgovarja že v začetku, ko opredeljuje notranjo heterogenost Slovencev kot tipično potezo evropskega naroda. Za politike do manjšin je to zahtevna tema, vednar skoraj edina, ki lahko srednje- in dolgoročno rešuje zapletene primere bilateralnih odnosov med državami prav zaradi manjšin.