Slovenščina

Vrsta predstavitve: predavanje z delavnico

Kontaktna oseba: Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 90 minut

Maksimalno število udeležencev: 100

Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: primerno za vse letnike, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Predavanje o dvo- in večjezičnosti v vsakdanjem življenju ter njenih socioloških, psiholingvističnih in pedagoških vidikih na živ in razumljiv način predstavi aktualno temo »sobivanja« dveh in več jezikov ter posebnosti dvojezičnosti v komunikaciji.

V drugem delu so na delavnici predstavljeni rezultati testiranja pasivne leksikalne kompetence v nemščini, ki je bilo na podlagi znanega ameriškega testa izvedeno pri slovenskih dijakih v dvojezični višji srednji šoli v Avstriji. Dijaki in dijakinje v sodelovanju z učitelji in učiteljicami preizkusijo podoben test za slovenski jezik.

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktni osebi: Tina Podržaj (tina.podrzaj@ff.uni-lj.si), Lidija Rezoničnik (Lidija.Rezonicnik@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 min (oz. po dogovoru)

Maksimalno število udeležencev: šolski razred

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike, brez predznanja

Možnost na daljavo: da

Ura poljskega jezika za vsakogar, tudi za tiste, ki se poljščine še niso nikoli učili. Spoznavanje Poljske in poljščine: osnove fonetike lažni prijatelji med poljščino in slovenščino, učenje osnovnih besed, preprostih vprašanj in odgovorov. Kviz o Poljski in o poljščini.

Vrsta predstavitve: predavanje

Kontaktna oseba: Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 minut

Maksimalno število udeležencev: 60

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike, brez predznanja

Možnost na daljavo: da

Kdo so bili Prešernovi sodobniki? Kako sta slovaški pesnik J. Kollár in češki pesnik Mácha potovala po naših krajih? Kaj je slovanska vzajemnost, je lahko ta ideja aktualna danes? Katera mitološka vodna bitja najdemo v češki in slovaški baladi? Predavanje približa čas prve polovice 19. stoletja v srednjeevropskem kontekstu. Dijaki sodelujejo pri branju poezije, zaključna diskusija je usmerjena v sopostavitev slovenske romantične poezije na evropski literarni zemljevid.

Vrsta predstavitve: predavanje 

Kontaktna oseba: Miha Javornik (miha.javornik@ff.uni-lj.si)

Dolžina: po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: 3.–4. letnik srednje šole, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Najprej postavimo vprašanje, kaj naj bi bilo značilno za moški in ženski princip v razumevanju kulturne zgodovine. Ko iz zgodovine usvojimo karakteristike, postavimo vprašanje, ali lahko dve ruski prestolnici (Moskvo in St. Peterburg) obravnavamo kot opozicijo moško : žensko. Moški in ženski princip v razumevanju ruske kulture (St. Peteburg : Moskva) 

Vrsta predstavitve: predavanje ali delavnica

Kontaktna oseba: Lidija Rezoničnik (Lidija.Rezonicnik@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 min (oz. po dogovoru)

Maksimalno število udeležencev: šolski razred

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja

Možnost na daljavo: da

Predavanje oz. delavnica obravnava poljsko pesnico, Nobelovo nagrajenko Wisławo Szymborsko in njeno poezijo, ki je v učnem načrtu za slovenščino vključena v sklop svetovne književnosti v drugi polovici 20. stoletja. Za pesničino poezijo je značilna navidezna preprostost, čudenje in nenehno iskanje odgovorov. Poleg tega se avtorica v pesmih pogosto medbesedilno navezuje na druga umetniška dela, zato bo na medpredmetno zasnovanem predavanju oz. delavnici (slovenščina, umetnostna zgodovina) obravnavana tematika medbesedilnih navezav na znana umetniška dela, npr. renesančnega slikarja Pietra Bruegla st. (1525–1569), baročnih slikarjev Petra Paula Rubensa (1577–1640) in Johannesa Vermeera (1632–1675) ali japonskega slikarja prve polovice 19. stoletja Utagawe Hiroshigeja (1797–1858).

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: Jana Šnytová (jana.snytova@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 minut (oz. po dogovoru)

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja

Možnost na daljavo: da

Delavnica na primeru češke enodejanke Avdienca Václava Havla, češkega dramatika in predsednika, predstavi razmere v srednji Evropi v drugi polovici 20. stoletja za železno zaveso. Na podlagi različnih oblik dela z besedilom v slovenskem prevodu dijaki ugotavljajo značilnosti absurdne dramatike in se seznanijo s tedanjimi kulturno-zgodovinskimi razmerami na Češkem. Možna je priprava uprizoritve enodejanke ali njenega odlomka.

Muf in broška iz petelina: odnos med človekom in živaljo v sodobni makedonski poeziji

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: Namita Subiotto (namita.subiotto@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 min. oziroma po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: katerikoli letnik, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Opis: Na delavnici bomo obravnavali upodobitev živali in tematizacijo odnosa med človekom in živaljo (ekokritiški pogled) v pesmi v prozi Petelin makedonske pesnice Liljane Dirjan (iz antologije Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji:https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/438 ), nato pa bomo poskusili besedilo ustvarjalno preoblikovati. Naučili se bomo tudi nekaj besed v makedonščini.

Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.

O besedilu: V eSSKJ je kot ekspresivni pomen samostalnika petelin navedeno: kdor se hitro razburi, stepe, glagol peteliniti se pa kot ponašati se, postavljati se, delati se pogumnega, razburjati se. V besedilu Petelin L. Dirjan je upodobitev te živali povsem drugačna. Pesnica z nizanjem vizualno razkošnih, a jezikovno strnjenih podob človeka in petelina (in celotnega okolja), ubesedenih v kratkih, skopih, včasih eliptičnih povedih, ustvari posebno napetost, ki odraža razpoloženje lirskega subjekta in atmosfero, ter prevetri banalnost opisanega dogodka.

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: Namita Subiotto (namita.subiotto@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 min. oziroma po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: katerikoli letnik, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Opis: Na delavnici bomo obravnavali upodobitev živali in tematizacijo odnosa med človekom in živaljo (ekokritiški pogled) v pesmi Pulover za psa bolgarskega pesnika Dimitra Kenarova (objavljeni v antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji: https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/438 ), nato pa bomo poskusili besedilo ustvarjalno preoblikovati.

Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka.

O besedilu: Pesnikova kritika človekovega diskriminatornega odnosa do živali je v prvi kitici očitna: človek si neusmiljeno prisvaja naravo in izkorišča živali za svoje udobje, vdanega sledilca in pomočnika (psa) pa pretepa in zmerja. Človekov zaničevalni odnos do psa se zrcali tudi v jeziku: npr. psovka, pasji mraz. V drugi kitici pa lirski subjekt izreka pohvalo starkam iz njegove mestne četrti, ki do psov niso krute, temveč ljubeče in jih oblačijo v puloverje, da jih pozimi ne bi zeblo.

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: Lidija Rezoničnik (Lidija.Rezonicnik@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 min (oz. po dogovoru)

Maksimalno število udeležencev: šolski razred

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja

Možnost na daljavo: da

Na delavnici bomo obravnavali motiv psa in tematizacijo odnosa med človekom in živaljo v pesmih Wisławe Szymborske Verige, Anne Adamowicz Elon Musk se pogovarja z Lajko in Jakuba Sajkowskega Izstrelek (pesmi so objavljene v e-antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji, 2022). Nato bomo skušali pesmi preoblikovati v druge literarne vrste (drama) ali druge medije (ilustracija, strip, uglasbitev, kratki film).

Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka, posebej uspele ilustracije bodo objavljene v tiskani različici antologije, drugi uspeli literarnovrstni in intermedialni prenosi pa bodo predstavljeni na Slovanskem večeru (na Filozofski fakulteti v Ljubljani, konec maja 2023) in na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev (29. 9. 2023).

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: Jana Šnytová (jana.snytova@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 minut (oz. po dogovoru)

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: 3. ali 4. letnik, brez predznanja

Možnost na daljavo: da

Slovenskega pesnika in pisatelja Vitomila Zupana in češkega pesnika Ivana M. Jirousa združujejo med drugim njune življenjske izkušnje. Za oba je značilno, da je njuno ustvarjanje neločljivo od življenjskih poti. Zato v delavnici sopostavimo njuni biografiji s poudarkom na družbeno-političnem dogajanju v drugi polovici 20. stoletja. Nato bomo na komparativen način brali in interpretirali pesmi obeh pesnikov, ki so nastale v zaporu, s poudarkom na motivu živali. Jirousove pesmi so objavljene v e-antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji, 2022.

Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka, posebej uspele ilustracije pesmi bodo objavljene v tiskani različici antologije, drugi uspeli literarnovrstni in intermedialni prenosi pa bodo predstavljeni na Slovanskem večeru (na Filozofski fakulteti v Ljubljani, konec maja 2023) in na osrednjem dogodku Evropske noči raziskovalcev (29. 9. 2023).

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: lekt. Tina Podržaj (tina.podrzaj@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 min.

Maksimalno število udeležencev: 60

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ:  Predznanje ni potrebno, delavnica je primerna za vse letnike SŠ, še posebej pa za dijake 3. in 4. letnikov

Možnost na daljavo: da  

Namen delavnice je dijake seznaniti s slovanskimi jeziki, ki jih lahko študirajo na Oddelku za slavistiko na FF fakulteti v Ljubljani, in jim v obliki interaktivnega kviza približati tri slovanske jezike (hrvaščino, poljščino in slovaščino), pokazati na podobnost med njimi in na neizogibne razlike (lažni jezikovni prijatelji). Dijaki se poskusijo v poznavanju geografije, slovanske kulture in kulinarike ter drugih posebnostih posamezne slovanske države. Na koncu dobijo tudi izroček s slovarčkom in seznamom lažnih jezikovnih prijateljev vseh treh jezikov.

Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: lekt. Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45 minut ali 90 minut oz. po dogovoru
Maksimalno število udeležencev: do 30
Predznanje oz. priporočen letnik SŠ:  Predznanje ni potrebno, delavnica je primerna za vse letnike SŠ
Možnost na daljavo: da

Opis: Ura ali dve slovaškega jezika za začetnike, spoznavanje slovaške kulture, pomembnih osebnosti in geografskih znamenitosti. Predstavitev in praktična delavnica osnov slovaške fonetike, osnovnih sporazumevalnih vzorcev in lažnih jezikovnih prijateljev, ki včasih naredijo učenje slovaščine še bolj zanimivo in razburljivo.

Vrsta predstavitve: (npr. predavanje / delavnica) Predavanje z delavnico

Kontaktna oseba:  Vanda Babič (vanda.babic@ff.uni-lj.si)

Dolžina: (npr. 45 min / 60 min / 90 min; po dogovoru) 90 minut oz. po dogovoru

Maksimalno število udeležencev:  30 ali več

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ:  čim višji

Možnost na daljavo: (da – ne) ne

Opis: (do 100 besed) Predavateljica bo predstavila prvi slovanski knjižni jezik, obe slovanski pisavi (glagolico in cirilico), spomenike, zapisane v 10. in 11. stoletju v omenjenih pisavah. V okviru delavnice bi dijaki lahko poskusili sestavljati slovanske besede (na voljo imamo lesene glagolske črke) oz. bi jim študentje Primerjalnega slovanskega jezikoslovja v lepopisu izpisali ime in priimek v obeh pisavah.

 Hrvojev misal

Vrsta predstavitve: delavnica
Kontaktna oseba: Spela Sevšek Šramel (Spela.SevsekSramel @ff.uni-lj.si)
Dolžina: 45–90 minut (oz. po dogovoru)
Maksimalno število udeležencev: 30
Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: primerno za vse letnike, brez predznanja
Možnost na daljavo: ne

V delavnici dijakom prikažemo zgodovinsko obdobje v srednji Evropi po prvi svetovni vojni, v katerem so med drugim nastale samostojne večnacionalne države kot Češkoslovaška in Jugoslavija. Skozi pisma Alice G. Masarykove, intelektualke  in hčerke prvega predsednika  Češkoslovaške, naslovljena slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, se podamo na pot v Prago in Ljubljano na začetku 20. stoletja. Zanimali nas bodo tudi medsebojni kulturni in intimni stiki, posebej pa jezikovno vprašanje in arhitekturna terminologija. 

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: Namita Subiotto (namita.subiotto@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 min. oziroma po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: katerikoli letnik, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Opis: V kratki zgodbi Vinska mušica (v Sodobna slovanska kratka zgodba, 2021: https://slavistika.net/e-viri/sskz_mk.html ) Venka Andonovskega se protagonist Slave zaradi svetobolja preobrazi v vinsko mušico, nato pa ob Ohridskem jezeru sreča Konstantina, pljusne v njegov kozarec vina, s čimer mu povrne navdih.

V besedilu, ki problematizira odnos družbe (v 19. stoletju in sodobnosti) do izobražencev in umetnikov, sta literarno upodobljeni dejanski osebi, ki opravljata enak poklic (učitelj in pesnik), vendar v različnem zgodovinskem obdobju. Slave Ǵ. D. je sodobni pesnik, Konstantin Miladinov pa romantik, čigar veličina v makedonski kulturi je primerljiva s Prešernovo pri nas.

Ob branju Vinske mušice se lahko dotaknemo temeljev makedonske književnosti in vzpostavimo primerjavo s slovensko (npr. poustvarimo zgodbo z upodobitvijo slovenskih književnikov), lahko pa se osredotočimo na motiv preobrazbe v primerjavi z drugimi svetovnimi deli, npr. s Kafkovo Preobrazbo.

V delavnico lahko vključimo preoblikovanje besedila v druge medije: npr. strip, slikanje fresk ali uglasbitev pesmi, ki se pojavi kot citat v zgodbi.

Vrsta predstavitve: delavnica 

Kontaktna oseba: Luka Repanšek (luka.repansek@ff.uni-lj.si), Matej Šekli (matej.sekli@ff.uni-lj.si)

Trajanje: 90 minut ali po potrebi.

Število udeležence ni omejeno.

Delavnica je načeloma namenjena dijakom/dijakinjam 1. letnika srednje šole.

Ob delu z besedili in reševanju zahtevnejših nalog v srednješolskem učbeniku za slovenščino Moj jezika 1, 2. del (t. i. »raziskovalni izziv«) se poglablja znanje iz (pred)zgodovine slovenskega jezika do srede 16. stoletja, ki zaobjema naslednje temeljne jezikoslovne pojme: praindoevropščina, kentumske in satemske skupine indoevropskih jezikov; praslovanščina, podskupine slovanskih jezikov (južno-, vzhodno- in zahodnoslovanski jeziki), stara cerkvena slovanščina, položaj slovenščine med slovanskimi jeziki; praslovanščina v Vzhodnih Alpah in zahodni Panonski nižini, alpska slovanščina, zgodnja slovenščina, prvi zapisi v slovenskem jeziku (rokopisi) (Slovenščina: predmetni izpitni katalog za splošno maturo, Ljubljana, 2022, str. 33).

Vrsta predstavitve: delavnica 

Kontaktna oseba: Matej Šekli (matej.sekli@ff.uni-lj.si)

Trajanje: 90 minut ali po potrebi.

Število udeležence ni omejeno.

Delavnica je načeloma namenjena dijakom/dijakinjam 2. letnika srednje šole.

Ob delu z besedili in reševanju zahtevnejših nalog v srednješolskem učbeniku za slovenščino Moj jezika 2, 2. del (t. i. »raziskovalni izziv«) se poglablja znanje iz zgodovine slovenskega jezika od srede 18. do srede 19. stoletja, ki zaobjema naslednje temeljne jezikoslovne pojme: razvoj slovenskega knjižnega jezika po obdobjih (prizadevanja posameznikov; razvoj slovnic, slovarjev in pravopisov), in sicer razmerje knjižni jezik : narečja do sredine 18. stoletja, pokrajinske različice knjižnega jezika do sredine 19. stoletja (Slovenščina: predmetni izpitni katalog za splošno maturo, Ljubljana, 2022, str. 33).

Vrsta predstavitve: delavnica 

Kontaktna oseba: Matej Šekli (matej.sekli@ff.uni-lj.si)

Trajanje: 90 minut ali po potrebi.

Število udeležence ni omejeno.

Delavnica je načeloma namenjena dijakom/dijakinjam 3. letnika srednje šole.

Ob delu z besedili in reševanju zahtevnejših nalog v srednješolskem učbeniku za slovenščino Moj jezika 3, 2. del (t. i. »raziskovalni izziv«) se poglablja znanje iz zgodovine slovenskega jezika od srede 19. stoletja do danes, ki zaobjema naslednje temeljne jezikoslovne pojme: razvoj slovenskega knjižnega jezika po obdobjih (prizadevanja posameznikov; razvoj slovnic, slovarjev in pravopisov), in sicer poenotenje knjižnega jezika sredi 19. stoletja (nove oblike), sodobni knjižni jezik (Slovenščina: predmetni izpitni katalog za splošno maturo, Ljubljana, 2022, str. 33).

Vrsta predstavitve: delavnica 

Kontaktna oseba: Matej Šekli (matej.sekli@ff.uni-lj.si)

Trajanje: 90 minut ali po potrebi.

Število udeležence ni omejeno.

Delavnica je načeloma namenjena dijakom/dijakinjam 4. letnika srednje šole.

Ob reševanju zahtevnejših nalog iz besedotvorja v srednješolskem učbeniku za slovenščino Moj jezika 4, 1. del (t. i. »raziskovalni izziv«) se poglablja znanje iz besedotvorja (in posredno tudi besedoslovja) slovenskega jezika, ki zaobjema naslednje temeljne jezikoslovne pojme: 1. netvorjenke, tvorjenke: besedotvorna podstava, besedotvorno obrazilo (predpona, medpona, pripona), govorna podstava sklopov; 2. spremembe glasov v besedotvorju; 3. vrste tvorjenk: izpeljanke, izpeljanke iz predložne zveze, sestavljenke, zloženke (medponske, medponsko-priponske; podredne, priredne), sklopi; 4. besedotvorni pomen: dejanje, vršilec dejanja, lastnost, nosilec lastnosti, manjšalnica ipd.; 5. skladenjska podstava tvorjenk; 6. naglas tvorjenk; 7. pisanje tvorjenk (Slovenščina: predmetni izpitni katalog za splošno maturo, Ljubljana, 2022, str. 34).

Vrsta predstavitve: predavanje 

Kontaktna oseba: Miha Javornik (miha.javornik@ff.uni-lj.si)

Dolžina: po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: 3.–4. letnik srednje šole, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

V današnjosti se vse pogosteje zastavlja vprašanje, kako bo umetna inteligenca vplivala na proučevanje sodobnih kultur. V predavanju cht GPT4 zastavimo to vprašanje ter komentiramo njegove odgovore. Prav tako se pomudimo pri možnostih, ki jih umetna inteligenca ponuja pri prevajanju umetniških besedil.

Vrsta predstavitve: predavanje 

Kontaktna oseba: Miha Javornik (miha.javornik@ff.uni-lj.si)

Dolžina: po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: 3.–4. letnik srednje šole, prebrati literarno delo V. Pelevina

Možnost na daljavo: ne

Predavanje prinaša vpogled v specifiko ruskega postmodernizma in ga postavi v kontekst zahodnoevropskega oziroma ameriškega postmodernizma: ukvarja se s karakteristiko enega in drugega ter razlike predstavi ob analizi romana Viktorja Pelevina Omon Ra.

Vrsta predstavitve: predavanje 

Kontaktna oseba: Miha Javornik (miha.javornik@ff.uni-lj.si)

Dolžina: po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: 3.–4. letnik srednje šole, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Sprva se ukvarjamo s temeljnimi značilnostmi poetike Bulgakova v romanu Mojster in Margareta (organizacija časa in prostora, primerjave likov, dvodelnost strukture in njena sporočilnost), nato pa ugotovitve primerjamo z evangelijskimi ter drugimi literarnimi besedili. Nastala medbesedilnost omogoča postavitev hipoteze, da gre za enciklopedičen roman.

Vrsta predstavitve: predavanje ali jezikoslovna delavnica 

Kontaktna oseba: Petra Stankovska (petra.stankovska@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 minut

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Poimenovanja žuželk so oblikovana na različne načine, na primer po videzu (navadni modrin) ali po tem, kako (navadni govnač) oziroma kje (jezerska blatnica) živijo ipd. Ob primerjavi poimenovanj žuželk v dveh slovanskih jezikih bomo predstavili elemente morfemske zgradbe besed, besedotvorne postopke, motivacijo tvorjenih besed in načela oblikovanja terminologije. Korene izbranih poimenovanj bomo primerjali z ostalimi slovanskimi jeziki ter prikazali njihov oblikovni in pomenski razvoj iz skupnega prajezika. V drugem delu predavanja/delavnice bomo primerjali izbrane slovenske frazeme s sestavino poimenovanja žuželk s pomensko enakimi frazemi v češčini. S tem bomo razložili in v praksi utrdili definicijo frazema, hkrati pa opozorili na medkulturne razlike in razlike v dojemanju okolice pri dveh slovanskih narodih. 

Vrsta predstavitve: predavanje 

Kontaktna oseba: Petra Stankovska (petra.stankovska@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 minut

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Sredi 14. stoletja je bilo v češčino prevedeno celotno besedilo Svetega pisma in pozneje tudi večkrat revidirano. Prevod v staro češčino je tako najstarejši potrjeni prevod celotne biblije v slovanski jezik. Poleg prikaza rokopisa in kratkega izseka staročeškega besedila, s katerim bomo ponazorili dejstvo, da je ta jezik precej bolj podoben sodobni slovenščini kot sodobna češčina, se bomo posvetili tudi kulturnim okoliščinam nastanka tega prevoda. 

Ker pa se tradicionalno navaja, da je najstarejši slovanski prevod celotnega Svetega pisma izdelal sv. Metod v 9. stoletju, bomo pojasnili tudi vprašanje prevoda svetopisemskih besedil v staro cerkveno slovanščino, njihovo ohranitev v cirilskih in glagolskih rokopisih ter pregledno prikazali jezikovne prvine stare cerkvene slovanščine. 

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: Jana Šnytova (jana.snytova@ff.uni-lj.si)

Dolžina: po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik srednje šole: vsi letniki, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Starodavni miti so del zahodne kulturne dediščine, hkrati pa so vtkani v sodobno kulturo. Še danes pisatelji in drugi ustvarjalci pogosto iščejo navdih v antiki. Zato je poznavanje antične mitologije pogoj za razumevanje številnih klasičnih in sodobnih literarnih del. Na delavnici bodo srednješolci spoznavali grške mitološke junake skozi izbrane zgodbe iz zbirke Stare grške bajke (Mladinska knjiga, Ljubljana) češkega pisatelja Eduarda Petiške. Razpravljali bomo o junakih, kot so Prometej, Perzej ali Dedal in Ikar. Dijaki in dijakinje pridobijo poznavanje antične mitologije in razvijejo sposobnosti interpretacije besedil v različnih kontekstih.

Vrsta predstavitve: predavanje

Kontaktna oseba: doc. dr. Vanda Babič (vanda.babic@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 90 min. 

Maksimalno število udeležencev: 60

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: vsi letniki

Možnost na daljavo: Da

Predstavitev prvega knjižnega slovanskega jezika, njegovega nastanka in pomena za vse Slovane.

Tista o polžu in lisici: človek in žival v sodobni slovaški poeziji

Vrsta predstavitve: Literarno-glasbena delavnica.

Kontaktna oseba: doc. dr.  Špela Sevšek Šramel (spela.sramel@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 minut 

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: primerno za vse letnike, brez predznanja

Možnost na daljavo: ne

Na delavnici bomo najprej spoznavali literarno upodobitev lisice in polža pri slovaških pesnicah Mili Haugovi in Evi Luka in ugotavljali, kako se v njuni poeziji prepletajo mitološki, simbolni in čisto vsakdanji pomeni živali. Pesmi iz antologije antologiji Človek živali in žival človeku v sodobni slovanski poeziji, 2022) Hrepenenje in Polž bomo interpretirali in si zamislili vsak svojo zvočno upodobitev in recitacijo in jo zapisali z grafično notacijo. Udeleženci delavnice prejmejo priznanje Slovanska bralna značka. 

 

Vrsta predstavitve: delavnica

Kontaktna oseba: doc. dr. Tatjana Balažic Bulc (tatjana.balazicbulc@ff.uni-lj.si)

Dolžina: 45 minut oz. po potrebi

Maksimalno število udeležencev: 30

Predznanje oz. priporočen letnik SŠ: vsi letniki

Možnost na daljavo: da (po zoomu)

Kaj se zgodi, ko se človek sreča z besedilom v neznanem slovanskem jeziku? Koliko od slišanega lahko razume? In, ali ga lahko prebere? Je lažje razumeti govorjeno ali zapisano besedo?

V jezikovni teoriji o jezikovnih družinah se slovenščina razvršča v slovansko jezikovno skupino, znotraj katere se glede na stopnjo sorodnosti oblikujejo različne podskupine. V primeru slovanskih jezikov so to južnoslovanska, zahodnoslovanska in vzhodnoslovanska podskupina. Jeziki, ki sestavljajo posamezno skupino, so med seboj sorodni, kar pomeni, da imajo podobno slovnično strukturo in do neke mere tudi besedišče. Vse to naj bi omogočalo govorcem sorodnih jezikov medsebojno razumevanje brez predhodnega učenja drugega sorodnega jezika. Seveda pa na medsebojno razumevanje vplivajo tudi drugi, predvsem družbeni dejavnik, ne le jezikovna sorodnost. 

Na primeru odlomka iz Cankarjevega romana Na klancu, v izvirniku ter prevodih v treh slovenščini sorodnih slovanskih jezikih: ruščini (vzhodnoslovanska podskupina), slovaščini (zahodnoslovanska podskupina) in hrvaščini (južnoslovanska podskupina) ugotavljamo stopnjo slušnega in bralnega razumevanja pa tudi bralne zmožnosti besedila ob prvem stiku s sorodnim jezikom, hkrati pa poskušamo določiti tudi druge dejavnike, ki vplivajo na razumevanje v določenem jeziku, npr. jezikovni stik, znanje več jezikov, motiviranost za sporazumevanje ipd.