Ciklus besednih postaj 2020

Letos je na Besednih postajah več kot 40 sodelujočih, v glavnem široko znanih in vplivnih imen slovenskega znanstvenega in kulturnega življenja, predstavilo najnovejše knjižne izdaje več slovenskih založb. Vsa leta doslej so Besedne postaje potekale v živo in prav živi stik z avtorji in avtoricami jim je dajal poseben čar. V letošnjem letu smo bili primorani prilagoditi njihovo izvedbo in odločili smo se za ciklus spletnih dogodkov. Posneli smo jih na dvorišču Filozofske fakultete UL, z zvokom in sliko se je ukvarjal Sašo Debelec. Dogodki so del kulturnih dejavnosti knjigarne, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Vabljeni k ogledu v tednu od 21. do 25. septembra. 

PONEDELJEK, 21. 9. 2020

16:00

Miha Kovač, Berem, da se poberem. 10 razlogov za branje v digitalnih časih (založba Mladinska knjiga)

Sodelujeta: Ana Svetel in prof. dr. Miha Kovač

»Na stičiščih mojih prstov in zaslona je kup bralnih, igranih in zvočnih vsebin, ki se z združenimi močmi zajedajo v čas, nekoč namenjen branju tiskanih knjig, časopisov in revij,« v svoji najnovejši knjigi Berem, da se poberem ugotavlja red. prof. dr. Miha Kovač. Avtor na poljuden in dostopen način preizprašuje vlogo tiskanih medijev in poglobljenega branja v sodobni družbeni stvarnosti, ki z novimi digitalnimi tehnologijami nenehno spodjeda bralno pozornost in osredotočenost. Zakaj bi v dobi Netflixa sploh še segali po romanih? Kako je bralska kultura povezana s širšo družbeno blaginjo? O tovrstnih vprašanjih se je z dr. Miho Kovačem pogovarjala Ana Svetel.

Posnetek: https://youtu.be/lMdiLfS0hMI

17:00 / ZOOM / V ŽIVO 

Homerske himne (založba Družina)

Sodelujejo: Blaž Božič, Lara Unuk, Polonca Zupančič, Blaž Zabel

Homerske himne so sklop triintridesetih pesnitev religiozne vsebine, posvečenih različnim bogovom Olimpa. Ohranjeni fragmenti obsegajo od treh do več kot petsto vrstic. Sestavljene so v epskem metrumu in jeziku, ki spominjata na Homerjevega, zato so jih tradicionalno imenovali »homerske«, vendar veljajo danes za dela različnih anonimnih avtorjev. Večji del jih je nastal že v 7. in 6. stoletju pr. Kr., kar jih umešča med najstarejše spomenike starogrške književnosti, nekaj jih je helenističnih, himna Aresu pa je najverjetneje nastala šele v rimskem obdobju. Homerske himne so za sodobnega bralca – poleg izjemne literarne vrednosti – dragocen vir znanja o grškem mitološkem izročilu in o njegovi povezavi z nekaterimi kulti in rituali. Knjigo bodo predstavili štirje mladi prevajalci.

Zoom povezava

Meeting ID: 750 168 4052

18:00

Rudi Rizman, Družba in politika v času retrotopije (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)

Sodelujejo: akad. prof. dr. Slavko Splichal, doc. dr. Gorazd Kovačič, prof. ddr. Rudi Rizman

Teme, obravnavane v knjigi, obsegajo širši nabor problemov in vprašanj, ki se nanašajo na družbo in politiko; natančneje, kot to nakazuje naslov knjige, na njihove retrotopične ali z drugo besedo retrogradne globalne procese. Če so te procese družboslovci pred izbruhom velike finančne krize leta 2008 pretežno označevali s krizo, je po njenem nastopu postalo očitno, da gre za bistveno več, in sicer za globalno stanje družbene in politične patologije, ki zahteva konceptualne inovacije in slovo od dotlej prevladujoče paradigme o »vestfalskem« svetu, omejenem na nacionalno-državni okvir. V tem času ne manjka inspirativnih zamisli in relevantnih idej med družboslovci, predvsem v ekonomiji, sociologiji in politični znanosti, ki prispevajo k nastajanju nove družboslovne paradigme, s katero bi bilo mogoče bolj kompetentno razumeti, razlagati in delovati v času, ki ga zaznamujejo na eni strani pojavi globalnosti, kontingentnosti in fluidnosti ter na drugi neoliberalno čaščenje trga, populizem in nevzdržno povečevanje neenakosti. Prispevki v knjigi težijo k poglobljenemu razumevanju in razlaganju omenjenih pojavov, ki se občasno medsebojno podpirajo, še večkrat pa konfrontirajo.

Posnetek: https://youtu.be/S9ux2QBIQgM

TOREK, 22. 9. 2020

16:00

Sarival Sosič, Sin in sin (založba Litera)

Sodelujeta: Barbara Korun in Sarival Sosič

Tretji roman pisatelja Sarivala Sosiča z naslovom Sin in sin je del trilogije, ki jo sestavljajo prvenec Starec in jaz ter drugi roman Jaz sam. Tudi v tem romanu so prisotne za avtorja značilne večstavčne povedi, repeticije, razkošni opisi ter sugestivna poetičnost. Če sta prva romana deloma avtobiografska, pa je roman Sin in sin zmes realnosti, pravljičnosti in antiutopije, torej posebna romaneskna struktura, ki je v Sloveniji nekaj povsem novega. Roman je pripoved dveh sinov, čudežnih glasbenikov. Prvi sin je violinist in lahko na violini igra vse, kar je bilo kdaj komponiranega ali igranega. Drugi sin pa je čudežni pevec, ki v nekem trenutku začuti, da lahko poje vse, hkrati pa ima njegovo petje čudodelno moč. Oba sinova potujeta in doživljata svet na svoj način, bralcem pa ponujata svojevrstno doživetje.

Posnetek: https://youtu.be/HeG3XFy5zIw

17:00

Alojzija Zupan Sosič, Na balkon visoke hiše (Mladinska knjiga, Cankarjeva založba)

Sodelujeta: doc. dr. Darja Pavlič in prof. dr. Alojzija Zupan Sosič

Antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše se začne s Trubarjevim besedilom Proti zidavi cerkva iz En regišter, ena kratka postila (1558), konča pa z najkrajšo pripovedjo Arjana Pregla Po resničnih dogodkih, iz zbirke O ženski, ki ni hotela z balkona (2017). Vmes je nekaj občudovanja vrednih številk: 102 avtoric oziroma avtorjev, 119 kratkih pripovedi in kar 459 let. Antologija Alojzije Zupan Sosič, ki je zbrala besedila, jih uredila in napisala spremno besedo, je prva tovrstna antologija v Sloveniji, saj jo, poleg ostalih meril, bistveno določa kriterij kratkosti izbranih besedil. Ideja o njej se je avtorici porodila že zgodaj, največ iz bralskih vzgibov, saj si bralci večkrat želimo prebrati zelo kratko, zgoščeno in poglobljeno pripoved.

Posnetek: https://youtu.be/3yQ2Sy6peEE

18:00

Alojz Cindrič, Ljubljanski izobraženci skozi čas (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, Založba ZRC)

Sodelujeta: doc. dr. Alojz Cindrič in prof. dr. Martina Ožbot

Knjiga Ljubljanski izobraženci skozi čas. Izobraževanje Ljubljančanov na dunajski univerzi (1392–1917), ki je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani, prinaša bogate podatke o tistih Ljubljančanih, ki so iskali učenost na tujih univerzah. Raziskava namreč prinaša nova spoznanja o oblikovanju intelektualnih elit v Ljubljani. Avtor v pogovoru predstavi ključne podatke in zanimivosti, ki jih je razkrilo obsežno arhivsko gradivo, npr. kako je nihal vpis glede na obdobja in zgodovinske dogodke, katere univerze oz. fakultete so izbirali, kako uspešni so bili po koncu študija, iz katerega socialnega okolja so izhajali in podobno.

Posnetek: https://youtu.be/R2_uPudnVNA

SREDA, 23. 9. 2020

16:00

Govor v pedagoški praksi (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, AGRFT)

Sodelujejo: doc. dr. Janja Žmavc, izr. prof. dr. Katarina Podbevšek, prof. dr. Hotimir Tivadar, asist. dr. Nina Žavbi

Osrednje tematsko področje, ki ga osvetljuje monografija Govor v pedagoški praksi, je govorjeni jezik kot učna vsebina v izobraževalnem sistemu (od vrtca, osnovne in srednje šole do univerze in izvenšolskih izobraževanj). Knjiga, v kateri 32 avtorjev predstavlja različne poglede na poučevanje govora in kritično vrednosti učne načrte in študijske programe, je namenjena strokovnim bralcem (izvajalcem in načrtovalcem govornega izobraževanja) in vsem, ki se zavedajo, da govor ni samo sredstvo za sporazumevanje, ampak pomemben del človekove racionalne in iracionalne biti, ki posamezniku določa njegovo zasebno in družbeno vlogo. Knjigo sta uredili izr. prof. dr. Katarina Podbevšek in asist. dr. Nina Žavbi s Katedre za govor, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, v pogovoru o knjigi pa sta se jima pridružila izr. prof. dr. Janja Žmavc s Pedagoškega inštituta in prof. dr. Hotimir Tivadar z Oddelka za slovenistiko, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Posnetek: https://youtu.be/HzftLLS36iM

17:00 

Dediščina prve svetovne vojne (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)

Sodelujejo: prof. dr. Božidar Jezernik, doc. dr. Alenka Bartulović, izr. prof. dr. Jaka Repič

Na pogovoru o zborniku Dediščina prve svetovne vojne: reprezentacije in reinterpretacije (Jurij Fikfak in Božidar Jezernik, ur.) sourednik red. prof. dr. Božidar Jezernik in avtor enega izmed prispevkov, izr. prof. Jaka Repič razpravljata, zakaj je več kot 100 let po svojem koncu prva svetovna vojna še vedno tako aktualna in zanimiva za raziskovalce. Diskusija prikaže raznolikost vojne zapuščine krvave vojne na Slovenskem ter širšem evropskem prostoru. Spomeniki in pokopališča so evidentno najbolj očitni prostorski odtisi brutalne vojne, vendar je dediščina vpisana tudi v krajino in politične zemljevide. Pogovor razkrije nekatere izbrane segmente prezrte dediščine 1. svetovne vojne (komemorativne prakse, trženje dediščine v turizmu, reinterpretacije nekdanjih herojev itd.), toda ta je, ugotavljajo avtorji prispevkov, vselej v procesu nastajanja. Dediščino namreč ustvarjajo potrebe in interesi različnih akterjev v sodobnosti, zato je dinamika spominjanja in pozabljanja vojn še vedno etnografsko plodna raziskovalna tema. 

Posnetek: https://youtu.be/JbsGieswlr0

18:00

Pravice ženske in spregledane umetnice (Celjska Mohorjeva družba, Zavod za kulturološke raziskave)

Sodelujeta: prof. dr. Eva D. Bahovec in mag. Polona Mesec

Dogodek je namenjen skupni predstavitvi dveh publikacij, ene s področja zgodovine in filozofije razsvetljenstva Olympe de Gouges, Pravice ženske: deklaracija o pravicah ženske in državljanke (ur. Eva D. Bahovec. Ljubljana: DKR in Mesto žensk, 2019) ter druge s področja umetnosti Lidija Tavčar, Stephanie Glax de Stadler : (1876-1952) : slikarka in grafična oblikovalka (Celjska Mohorjeva družba, 2019). Sledila bo razprava o položaju žensk v današnjem času.

Posnetek: https://youtu.be/xU9fvg9Lg14

ČETRTEK, 24. 9. 2020

16:00

O branju, ki bralca bogati (KUD Polica Dubova)

Sodelujejo: prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, Iztok Osojnik, Ksenija Medved, Tatjana Jamnik

Gostje, ki se v različnih poklicih posvečajo knjigam, so spregovorili o smislu branja in literaturi, ki bralca bogati, na primeru knjig slovanskih avtorjev: Alojzija Zupan Sosič, predavateljica na Oddelku za slovenistiko FF UL, je predstavila roman češke pisateljice Anne Bolave V temo, Ksenija Medved, vodja Knjižnice Ivančna Gorica, roman poljskega pisatelja Jerzyja Franczaka Da capo, Iztok Osojnik, literarni komparativist, pesnik in pisatelj, pa je spregovoril o prostorih svobode, ki jih še vedno odpira roman »guruja« češkega undergrounda Egona Bondyja Invalidna sorojenca. Pogovor povezuje prevajalka Tatjana Jamnik.

Posnetek: https://youtu.be/iA76Ha5EbRw

17:00

Beverly J. Silver, Delavska moč: Delavska gibanja in globalizacija od leta 1870 (Založba /*cf)

Sodelujejo: dr. Ana Podvršič, doc. dr. Gorazd Kovačič, dr. Maja Breznik

Beverly J. Silver je na podlagi časopisnih poročil o delavskih nemirih raziskala časovno in prostorsko dinamiko delavskih bojev. Ugotovila je, da v zgodovini poteka verižno zaporedje razrednih akcij kapitala in dela. Kapital vedno znova premešča industrijsko proizvodnjo na območja, kjer so delavci neorganizirani in mezde nizke, temu pa kmalu sledijo organiziranje delavcev in stavkovni valovi za višje plače in boljše delovne pogoje. Ključna panoga, kjer so se v 20. stoletju odvijale selitve proizvodnje in delavskih bojev, je avtomobilska industrija. Zdaj je na vrsti višegrajska Srednja Evropa.

Posnetek: https://youtu.be/dSijc2ntP0Y

18:00

Alma Karlin prestopa meje: od slikanice do znanstvenega zbornika (Mladinska knjiga, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru)

Sodelujejo: izr. prof. dr. Irena Samide, Milan Dekleva, prof. dr. Vida Jesenšek, doc. dr. Huiqin Wang

Alma Karlin, svetovna popotnica, pisateljica, esejistka, državljanka sveta in zagotovo ena najdrznejših in najbolj nekonvencionalnih žensk svojega časa, se je zdaj, ko mineva 70 let od njene smrti, končno zapisala v našo kulturno zavest. Pa vendarle jo večina še vedno pozna zgolj po imenu, zato je njeno ponovno prestopanje meja še toliko bolj vredno naše pozornosti. V tokratni Besedni postaji bomo fokus usmerili na dve področji, ki na prvi pogled ne bi mogli biti bolj vsaksebi: znanost in otroška književnost. Tako se bomo z Vido Jesenšek, urednico znanstvenega zbornika Jezik in slog v delu Alme M. Karlin, pogovarjali o posebnostih Alminega jezika, z avtorjem in ilustratorico slikanice Mala Alma na veliki poti Milanom Deklevo in Huiqin Wang pa o tem, kako je Almi Karlin uspelo prodreti v otroški svet. Pogovor vodi Irena Samide.

Posnetek: sledi ...

 

PETEK, 25. 9. 2020

16:00

Ernst Fraenkl, Dvojna država (Založba /*cf)

Sodelujeta: izr. prof. dr. Vlasta Jalušič in Svit Komel

Knjiga Dvojna država (Der Doppelstaat) predstavlja jedro raziskovalne zapuščine Ernsta Fraenkla. Je izjemna analiza političnega, pravosodnega in pravnega sistema v času nacionalsocializma. Fraenklova poglobljena študija na številnih primerih vsakdanjega življenja v nacionalsocializmu nazorno prikazuje dejanski način delovanja režima in predvsem to, kako je svojim žrtvam postopno odvzemal pravice. Dvojna država je obenem institucionalni izraz simbioze med nacionalsocializmom in kapitalizmom; slednji je namreč zlahka sprejel programske cilje nacistične ideologije, zato ker so mu koristili. Dvojna država tako ne pomeni podvajanja struktur in institucij oblasti, ampak nekakšno »dvoličnost« sistema. V njeni dvojni naravi se kaže družbeni konflikt. (Prevod: Alenka Mercina, spremna beseda: dr. Vlasta Jalušič). V pogovoru se sogovornika navezujeta na še eno pomembno knjigo Victorja Klempererja, LTI-Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha), Filologova beležnica, ki je pri Založbi /*cf izšla leta 2014.

Posnetek: https://youtu.be/XviYmgP4TII

17:00

Jana S. Rošker, V senci vélikih mojstrov. Vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj (Znanstvena založba Filozofske fakultete UL)

Sodelujeta: prof. dr. Jana S. Rošker in doc. dr. Tea Sernelj

Z avtorico se je o knjigi V senci vélikih mojstrov: vprašanje žensk v kitajski filozofiji na primeru dveh sodobnih tajvanskih filozofinj pogovarjala sinologinja dr. Téa Sernelj. Avtorico sta k pisanju te knjige spodbudila dva vidika. Oba sta povezana s filozofskim delom, ki je – popolnoma neupravičeno – odrinjeno na obrobje prevladujočih diskurzov. Prvič gre pri tem za delo filozofskih teoretičark, ki še vedno ostajajo v senci svojih moških kolegov, učiteljev in sodelavcev. Drugi vidik pa je povezan z vprašanjem o vlogi in prispevku tajvanske filozofije v ohranjanju kontinuitete kitajske idejne tradicije v drugi polovici 20. stoletja, ki je bilo na kitajski celini opredeljeno predvsem z diskurzi sinizacije marksizma in maoistično ideologijo. Gre torej za dva marginalizirana diskurza, ki si vsekakor zaslužita več pozornosti.

Posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=9LX7tZqDL5g

Posneto za Sejem s kavča v času pandemije Covid-19, ko je bila Knjigarna FF fizično zaprta.

18:00

Edith Södergran, Peš sem romala skozi osončja (KUD Logos)

Sodelujejo: dr. Nada Grošelj, lekt. Mita Gustinčič Pahor in Sanela Dedić

Edith I. Södergran (1892–1923), pesnica švedskih korenin s Finske, sodi med ustvarjalce, ki so utrli pot lirskemu modernizmu v Skandinaviji. Že v prvi zbirki je uporabljala takrat manj običajen prosti verz in upesnjevala svoje intenzivno doživljanje narave, v drugi je vpeljala vizionarstvo, ki je bilo za pesnico njenega časa nekaj izjemnega. O skandinavskem modernizmu in prevajanju se bosta pogovarjali dr. Nada Grošelj in Mita Gustinčič Pahor. Inserte iz knjige bere Sanela Dedić.

Posnetek: https://www.facebook.com/216153621785067/videos/854995044974037/

Posneto za Noč knjige v času pandemije Covid-19, ko je bila Knjigarna FF fizično zaprta. 

Dogodki

ponedeljek, 19. 10. 2020
Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
četrtek, 03. 09. 2020
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
sreda, 26. 08. 2020
Oddelek za zgodovino
sreda, 26. 08. 2020
Oddelek za arheologijo
sreda, 26. 08. 2020
Oddelek za filozofijo

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...